Dan | Čas | Vsebina |
9. 1. 2025 | 9:00 – 14:00 | Zgradba sistema in ozadje delovanja hidravličnega sistema
|
10. 1. 2025 | 9:30 – 14:30 | Hidravlične tekočine
|
13. 1. 2025 | 9: 00 – 14:00 | Hidravlične črpalke in motorji
|
14. 1. 2025 | 8:00 – 16:00
| Hidravlični ventili in druge komponente
|
Pogoji za pristop k izobraževanju
Ni pogojev za pristop.
Bi se želeli prijaviti na to izobraževanje?
Žal je ta termin izobraževanja že zaseden. V kolikor želite, da vas uvrstimo na čakalno listo, nam pišite na cvu.fs@um.si. O morebitni sprostitvi mesta vas bomo nemudoma obvestili.
Prav tako vas vabimo, da spremljate koledar izobraževanj za nove razpisane termine.
Red. prof. dr. Darko Lovrec
je vodilni strokovnjak na področju fluidne tehnike, katerega raziskave se raztezajo čez široko paleto naprednih tehnologij. Njegovo delo v zadnjem obdobju je osredotočeno na raziskovanje in razvoj triboloških testov hidravličnih črpalk, ki jih izvaja tako pri konstantnih kot spremenljivih obremenitvah. Poleg tega se ukvarja tudi s trajnostnim testiranjem novih visokotehnoloških ionskih hidravličnih tekočin, ki predstavljajo prelomno inovacijo v industriji.
Njegov prispevek k raziskavam vključuje proučevanje vpliva indeksa viskoznosti različnih hidravličnih tekočin na obratovalne temperaturne pogoje ter pomen poznavanja električnih lastnosti tekočin, kar odpira nova področja uporabe teh naprednih materialov. Poleg tega je raziskoval združljivost ionskih hidravličnih tekočin z materiali tesnil, kar omogoča njihovo varno in učinkovito uporabo v praksi.
Aktivno se ukvarja tudi z inovacijami v izobraževanju in prenosu znanja. Zavzema se za učenje s pomočjo mikrodokazil, kar je še posebej pomembno v času hitro razvijajočih se tehnologij, kot so Industry 4.0 in splet 4.0. Ta pristop omogoča nadgradnjo obstoječih znanj ter pridobivanje povsem novih veščin, ki so ključne za prilagoditev sodobnim industrijskim izzivom.
Njegove raziskave in izobraževalni prispevek odražajo zavezanost k razvoju naprednih hidravličnih tehnologij in pripravi strokovnjakov na izzive prihodnosti v dinamičnem svetu tehnologij in inovacij.
Izr. prof. dr. Vito Tič
je raziskovalec in pedagog s širokim, interdisciplinarnim pristopom k reševanju problemov na področju fluidne tehnike in mehanske obdelave. Njegovo strokovno delo obsega raziskave sinhronega gibanja rotacijskih hidravličnih osi, kjer se je ukvarjal z vplivom razlik v proporcionalnih ventilih za zagotavljanje enakomernega gibanja hidravličnih motorjev. Njegov prispevek na področju mehanike loma je še posebej opazen pri razvoju servohidravličnih pogonov, ki so ključni za raziskave mehanskih lastnosti materialov.
Poglobil se je v raziskave implementacije regulatorjev, kjer je razvil in implementiral zaprto-zančne regulatorje z uporabo sistema MATLAB, integrirane v Beckhoff-ov krmilni sistem Soft-PLC. Ta tehnična inovacija je prinesla nov način nadzora in optimizacije mehanskih sistemov.
Poleg tehnične inovativnosti se ukvarja tudi z nadzorom stanja tehničnih sistemov in komponent. Njegove raziskave vključujejo razvoj oddaljenega nadzora nivoja tekočin s pomočjo IoT tehnologije ter spremljanje hidravličnih filtrov kot indikatorjev za nadzor tlaka v realnem času. S tem prispeva k izboljšanju učinkovitosti in varnosti hidravličnih sistemov. Aktiven je tudi na področju didaktike, kjer raziskuje didaktične pristope za izobraževanje v fluidni tehniki, povezani s konceptom Industrije 4.0, in se ukvarja z raziskavami triboloških naprav, ki se uporabljajo v težki mehanizaciji.
Njegovo široko in poglobljeno raziskovalno delo prispeva k napredku na več področjih, medtem ko njegova pedagoška dejavnost študente uvaja v najsodobnejše tehnologije, ki oblikujejo prihodnost.
Dušan Raner
je dolgoletni tehnični sodelavec in nepogrešljiv član Laboratorija za oljno hidravliko. Njegova strokovnost se kaže pri tehnični podpori izvedbe laboratorijskih vaj, kar prepoznavajo tako študentje kot tečajniki. Sodelavci laboratorija cenijo njegov prispevek pri raziskovalnem delu, kjer njegovo bogato znanje in dolgoletne izkušnje na področju elektro-krmilne tehnike pomembno pripomorejo k napredku laboratorija. Poleg tega aktivno sodeluje pri pedagoškem procesu v Laboratoriju za mehatroniko in Laboratoriju za robotiko, kjer z vso predanostjo prenaša svoje izkušnje iz gospodarstva in šolstva na študente. Njegova vloga je ključna za razvoj in uspeh tehničnih projektov, kjer se vedno znova izkaže kot nepogrešljiv strokovnjak.